2015 │2016 │2017

BatLife Europe je za netopirja leta 2018 izbrala malega podkovnjaka. Društva in organizacije se bodo tako v več kot 30 evropskih državah zavzemale za dvig ozaveščenosti o tej zanimivi vrsti in za promocijo rešitev, povezanih z njenim ohranjanjem.

Številne populacije malega podkovnjaka širom Evrope so bile v preteklih desetletjih na hudem udaru. Močan upad je bil med drugim posledica izgube zatolišč, izgube prehranjevalnih habitatov in preganjanja. Sodobnejše študije (kot je na primer Evropski netopirski indeks prezimovanja) pa na srečo nakazujejo, da se je upad njegove številčnosti dandanes upočasnil. Ponekod se je število malih podkovnjakov celo pričelo povečevati. Takšen preobrat gre v veliki meri pripisati ohranitvenim ukrepom, ki so jih zadnjih 30 let izvajale desetine netopirskih naravovarstvenikov širom celine. Temu pozitivnemu trendu navkljub pa so še vedno potrebne mnoge aktivnosti za stabilizacijo populacije te vrste, saj je žal še vedno odsotna na mnogih območjih nekdanje razširjenosti.

Mali podkovnjak je majhen netopir, ki tehta le med štirimi in sedmimi grami. Za vzgojo mladičev si samice izbirajo, med drugim, cerkve in jame, na lovu pa bomo malega podkovnjaka srečali v gozdovih ter sadovnjakih. Njegov plen predstavljajo vešče, košeninarji, trzače in druge žuželke. To vrsto netopirja lahko najdemo prezimovati v jamah, tunelih, rudnikih in kleteh.

Dr. Jasja Dekker, predsednik BatLife Europe: “BatLife Europe in njene partnerice so malega podkovnjaka za vrsto leta 2018 izbrale zato, ker ta drobna vrsta netopirja potrebuje našo pomoč, da si uspešno opomore od nedavnega upada populacije in da znova poseli vsa potencialna območja. Mali podkovnjak je zelo odvisen od človeške aktivnosti, ker uporablja stavbe in druge človeške strukture za svoja porodniška zatočišča.”

“Zaradi sinantropnega vedenja malega podkovnjaka je nujno vključiti vse soudeležene v ohranitvenih ukrepih” se strinja tudi Jasmina Kotnik, predsednica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. “Vsaka sprememba v našem okolju, bodisi v arhitekturi ali gozdarstvu, lahko kritično vpliva na to vrsto.”

V Sloveniji je mali podkovnjak zaenkrat še vedno smatran za precej pogostega, k čemur pa nedvomno prispeva to, da se najraje zadržuje v zatočiščih, ki so lahko pregledljiva. Najti ga je moč po celotni državi, redkejši je le v Prekmurju. Pri nas malega podkovnjaka najbolj ogrožajo neustrezno načrtovane prenove stavb, v katerih najdemo zatočišča, problematično pa je tudi zapiranje preletnih odprtin, jamski turizem in svetlobno onesnaževanje. Na temo slednjega je pred leti v Sloveniji potekal projekt Life+ Življenje ponoči, ki se je med drugim osredotočal na preučevanje in zmanjšanje vpliva zunanje razsvetljave cerkva na izletavanje podkovnjakov iz teh zatočišč.

Organizacija BatLife Europe podpira mednarodno komunikacijo in izmenjavo znanja z namenom, da omogoči uspešno sobivanje netopirjev s človekom.
V opombo urednikom:

• BatLife Europe je mednarodna nevladna organizacija grajena na partnerstvu nacionalnih netopirskih varstvenih združenj, ki so zaprisežena ohranjanju vseh netopirskih vrst in njihovih habitatov širom Evrope.

• Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je nevladna hiropterološka organizacija, ki deluje na območju Slovenije. Namen delovanja društva je varstvo in raziskovanje biologije netopirjev in njihovih habitatov preko strokovnih in izobraževalnih aktivnosti.

• Priloge: fotografije – samo za to promocijo (obvezna je navedba avtorja)!

Prevod: Jan Gojznikar  

Literatura:
Dietz C. & Kiefer A. 2016. Bats of Britain and Europe. Bloomsbury Natural History: 210-213
Skaberne Bolta B., Zagmajster M. & Verovnik R. Življenje ponoči – Layman’s report. Life Slovenija. 16 str.
Koselj K. 2000. Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Proteus. 62(8): 375-377.
Petrinjak A. 2009. Mali podkovnjak – Rhinolophus hipposideros (Bechstein, 1800). V: Presetnik P., Koselj K. & Zagmajster M. 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije – Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 44-47